Kako pridobiti zvok iz videa
Zvok je dejansko premikanje zraka. Danes sem na Veritasumu našel zanimiv video, kjer prikazuje kako lahko iz video posnetka brez zvoka, razbere zvok. Klasične kamere delajo z 25 slikami na sekundo. Za zajem zvoka to pomeni , da bi s takšno kamero lahko zajel le zvok do nekje 12 Hz. kar je sila neuporabno. V spodnjem videu sta uporabila kamero z 1000FPS, kar pa že omogoča zvočno ločljivost 500 Hz. Blazno zanimiv poizkus.
Čiščenje tipkovnice
Vlog 3D printan luster
Varnostna mehanizma na sedežnicah
SpeedCrunch
Govorna komunikacija z računalniki je naslednji korak
Najbolj naraven način komunikacije med ljudmi je govor. V času, ko se dotikamo zaslonov, da komuniciramo na daljavo, bi zelo prav prišel govorni način. Pred časom je Google predstavil Duplex, ki omogoča govorno komunikacijo z digitalnim svetom na človeku naraven način. Do zdaj smo bili navajeni dokaj robotskega govora in standardnih vprašanj in odgovorov, ki nam jih dajejo računalniški sistemi. Turingov test je test, pri katerem človek več ne razloči, ali komunicira z živo osebo ali pa z računalnikom. Naravni govor, kot ga emulira Googlov Duplex, je korak k temu. Stavki zvenijo smiselno, računalnik pa tudi postavi vprašanje še enkrat, če nas ni razumel.
Predstavitvena različica kaže naročanje termina v gostilno, videli pa smo tudi že naročanje k frizerju. Dodatne rabe se bodo slej kot prej pokazale, vsekakor pa bomo deležni novih idej in implementacij, kakor hitro se bo to začelo bolj množično uporabljati. Sam sem že pred leti razmišljal, da je to naslednja stopnička komuniciranja med človekom in digitalnim svetom. Predvsem zato, ker nam je naravna. Še naslednja stopnička bo branje misli.
V tem primeru pa lahko imamo seveda tudi etično moralne pomisleke, sploh ob današnjem pojavu internetnega balončka.
Vsekakor je to korak naprej in nam bo digitalna tajnica skrajšala čas za nekatera vsakdanja opravila in se bomo s tem lahko posvetili stvari, ki so nam bolj pomembne.
Izboljšanje avtomobilovih karakteristik kar preko spleta
Tesla je znana po tem, da v avtomobilski industriji dela premike v smislu, kako obratuje le-ta. Ena izmed takih inovacij, ki jih Tesla spravlja v vsakdanjo rabo tudi pri avtomobilih, je nalaganje posodobitev avta, kar preko spleta. Tako imenovani OTA – over the air, oziroma posodobitve po radijskem spektru. Po poročanju slo-tech so na tak način rešili tudi zelo počasno zaviranje Tesel. Prednost tega je, da so vsi avtomobili imeli izboljšano zaviranje v enem tednu. Tako hitre popravke smo vajeni iz sveta računalniške programske opreme, ne pa tudi drugje. Načeloma zaradi tega, ker je potrebnega ogromno preizkušanja, da se preveri na morebitne stranske učinke. Eden izmed takih, se je morebiti pripetil tudi pri Tesli.
Tako hitri popravki so zelo dobrodošli in upam, da bodo spodbudili vso industrijo, da bo izboljšala mehanizme testiranja, s čimer bomo lahko imeli večje zaupanje v OTA tehnologije.
češka trta hibernal ob stari trti
Prijateljica je na svoji facebook strani opozorila na trto v MB:
V znak sodelovanja in prijateljstva s Praškim gradom so v Mariboru začasno poleg najstarejše trte na svetu zasadili češko trto hibernal, ki je do nedavnega rasla v grajskem vinogradu. Kasneje bo trta prenešena v nastajajoč mariborski muzej vinarstva. Ob tej priložnosti so v Hiši stare trte otvorili tudi razstavo o Plečnikovem delu na Praškem gradu.
Izjemno kul je zadeva iz vidika ohranjanja kulture. Podobno kot je skladišče na Svalbardu tukaj za ohranjanje raznolikosti rastlin, je podoben učinek dosežen tudi s takšno gesto. Tako se češka trta ohranja pri nas, kakor se tudi naša stara trta ohranja še marsikje drugje po Zemlji.
Iznajdba umetne sklenine
Londonski raziskovalci so odkrili nov način, s katerim bodo lahko gojili umetna trda telesna tkiva, kot sta sklenina in kosti. Sklenina je tista, ki človeški zobem omogoči, da le ti ohranjajo trdoto dolgo. Vendar ob podaljšani življenjski dobi ljudi to vseeno ni dovolj in so slabi zobje lahko dostikrat krivi za slabo zdravstveno stanje. Sklenina se žal ne obnavlja sama po sebi. Raziskava je korak k temu, da bomo tudi na področju medicine zob prišli do napredka. Novica je povzeta po spletni strani univerze Queen Mary, od koder raziskovalci tudi izhajajo.