Pretekli vikend je v Mariboru bil športni vikend. Dogodek v katerega se vključi kar nekaj organizacij s športno tematiko in ponudijo svoje aktivnosti z ugodnostmi.
Itak da me letenje navdušuje, že nekaj časa pa razmišljam o izpitu za jadrilico. Letalski center Maribor, je kot vsakič do sedaj ponudil tudi svoj program v okviru športnega vikenda. Lupingi gori v luftu so nekaj kar lahko samo priporočam. V spodnjem videu delim z vami moje doživetje.
Iz evropske unije prihaja predlog, ki bo kot posledico imel manj plastičnih odpadkov. Plastični odpadki se težko in zelo dolgo razkrajajo. Problematike so se lotili tako, da bodo prepovedali 10 najbolj pogosto videnih plastičnih odpadkov (enkratne uporabe) na plažah. Teh 10 izdelkov naj bi prispevalo k 70 % odpadkov. Dodaten ukrep je prisila držav, da zbirajo 90 % prodanih plastenk do leta 2025. O predlogu so poročali na The Independent, povzetek pa je dosegljiv tudi na RTVSLO.
Pred časom smo tudi našli organizme, ki žrejo in s tem razkrajajo plastiko, kar bistveno pohitri proces. Skupno gledano, je tako na področju porabe plastike kar napredek v manjšo in bolj trajnostno rabo.
SpaceX je lepo začrtal svojo pot izdelav raket, ki bodo pocenile polete v vesolje. Od splošnega začetka sploh poleteti v vesolje, do ciljev pristati in nato pristati na ploščadi na morju. Trenutni cilj z Block5 je raketo dovršiti do takšnega stadija, da bo lahko ponovno vzletela vsakih 24 ur. Daljši povzetek novice v slovenščini je naredil Slo-tech.
Cenejši poleti v vesolje pomenijo odprtje vrat na različna gospodarska področja. Predvideva se, da bo najbolj na gospodarstvo vplivalo rudarjenje surovin na asteroidih. Izobilje surovin, ki jih potrebujemo za tehnološke procese, lahko povzroči predvsem nove produkte, ki si jih trenutno ne predstavljamo. Hkrati pa tudi pomeni spremembo cen na trgu surovin.
Dodatno je Elonu Musku pomembno, da zagotovi preživetje človeštva. Elon sledi želji po bazi na Marsu. To pa bo pomenilo tudi razne družbene izboljšave in zavedanje, da smo na poti k več planetarni življenjski obliki.
S kolesom sem se odpravil od Zlatoličja proti Kidričevem in nazaj. Na poti nazaj sem ob Dravi gledal sotočje … ko sem prišel do Hajdoš, me je zamikala makadamasta pot. Imela je znak prepovedan promet. Premikavno je bilo. Občasno je na kolovozu bila luža. Po kakšnem kilometru pa šuma. Bolj, kot sem noter peljal, bolj je bila zaraščena. Malo blatna.
Grmičevje je bilo tako gosto, da je bila ravno ena ozka potka. Naenkrat pa čez progo poševno podrto drevo. Na eni strani je bilo ravno dovolj prostora, da sem se spustil tik nad belanco in se peljal pod njim. Ni bilo treba s picikla. Šuma je bila že zelo gosta, ko se je naenkrat odprlo in na desni sem spet videl Dravo. Vedel sem, da ni več daleč. Mrčesa je bilo vedno več. Nato pa pred mano tako lep pomol.
Prispel sem na sotočje Drave pred Ptujem. Tukaj se združi Drava, katere prihaja 20 kubikov iz Melja (naravni tok) in 600 kubikov iz Zlatoličja (kanalski tok). Fascinanten pogled in občutek, ko si na koncu pomola obdan z Dravo in razgledom na Ptujski grad. Priporočam.
Slovenija je primerna in vabljiva za zunanje investitorje. To kaže tudi novica o postavitvi proizvodnega procesa medicinskih elastomerov v Logatcu. Družba Lonstroff bo obrat postavila na lokaciji nekdanje tovarne KLI Logatec. Pričakuje se da bo nov obrat ponudil zaposlitev 180 delavcem, kar je zelo spodbudno. Visokotehnološki obrati, pa za sabo potegnejo spodbudo tudi na drugih gospodarskih področjih. Novica je povzeta po SiolNETu.
V očesni medicini bodo v Ameriki začeli uporabljati umetno inteligenco, ki bo izboljšala diagnoze pri slabšanju vida. Postopek je takšen, da s posebno kamero posnamejo oko, sliko pa nato analizira umetna inteligenca, ki poda diagnozo. To pomeni, da se bo sčasoma za takšen tip diagnoze, postopek skrajšal in hkrati tudi izboljšal. Krajši čas pomeni, da lahko gre skozi diagnozo več bolnikov. Izboljšanje analize pa je tukaj zaradi tega, ker ima umetna inteligenca lahko dostop do dosti več predhodnih diagnoz, kot si jih je zdravnik sposoben zapomniti. Na dolgi rok to pomeni bolj točne rezultate in izničenje določenih napak pri analizi zaradi človeškega dejavnika.
Po slabem letu in pol od zagona facebook strani Novice napredka, sem se odločil za zagon svoje spletne strani. FB page, sem 30. decembra 2016 začel z opisom:
Novice napredka, napredka za človeštvo, za skupnost za vse. Brez negativizma. Moderirano in objavljano po subjektivnem okusu Danila Majheniča.
Vzgib nastanka strani je bil takrat in je še danes v tem, da v klasičnih medijih ni pretiranega poudarka za novice, ki pozitivno vplivajo na družbo. Drama se klika, kliki prinesejo denar od prikaza reklam na stran. Logično je, da kapitalistično naravnani mediji kažejo zgodbe, ki nosijo več denarja. Vsekakor bi pa od sedme sile pričakoval tudi neko moralno obvezo in čutenje, kako vplivajo na obnašanje družbe.
Verjamem, da novice o napredku v ljudeh povzročijo olajšanje in misli na to, kako je življenje lepo. In to je tisto, kar navsezadnje šteje za našo srečo?
Na tej strani se tako lahko pričakujejo zgodbe, ki jih preberem in govorijo o napredku. Takšnem ali drugačnem. Novice pišem za lastno zadovoljstvo in v svojem prostem času, tako da ne obljubljan rednih novic, obljubljam pa novice, ki so mi všeč in jih smatram napredne za družbo.
Kaj bo prinesla prihodnost? Jaz sem pustim presenetit.
Center za jezikovne vire in tehnologije UL (CJVT) je na svojih straneh dal v uporabo Slovar sopomenk sodobne slovenščine.
Takšni slovarji so pomembni za širjenje in ohranjanje slovenske kulture. Javna dostopnost takšne storitve bo ogromno prispevala k raznolikosti uporabe besed.
Več o namenih in ciljih slovarja, so v lepo obliko zapisali tudi njegovi avtorji na straneh slovarja. Projekt se navezuje tudi na stran GigaFida, s katero si ravno tako lahko pomagamo najti kakšno drugačno besedo, ali pa preveriti uporabo neke besede. Sam sem stran gigafida uporabljal že večkrat. Če me spomin ne vara tudi pri pisanju diplomske, kjer se je dostikrat težko izraziti pravilno znanstveno/tehnično in hkrati knjižno.
Povzetek o začetku obratovanja slovarja je naredila tudi RTV Slovenija in povzela informacije v tem prispevku.
Mariborski Župan g. Fištravec je na svojem facebook profilu objavil slike iz novonastale sortirnice odpadkov.
Sortirnica je pomembna tehnologija s katero prispevamo k izboljšanju našega učinka na okolje.
Rastline za svojo energijo pobirajo CO2 iz atmosfere in z njegovo pomočjo tvorijo molekule energije. S tem procesom se manjša količina CO2 v atmosferi, kar pomeni manj globalnega segrevanja. Trenutne raziskave z umetno fotosintezo pa kažejo na bolj učinkovit process kot ga najdemo v naravi. Potem bi lahko z umetno fotosintezo ozračje še hitreje očistili.